Nedelja
Miran nas je zbudil s pospravljanjem čiste posode in Kelly Family. Zbudil
sem se in mu šel pomagati odsidrati. Nastavila sva kurz Iles des Saintes.Kasneje so eden po eden kapljali iz kabin. Miran nas je hecal, da smo kot medvedi, ki prihajajo iz brloga. Morje in bočni veter sta bila prava in smo lepo jadrali. Ustavili smo se v zalivu in se vezali na bojo kakopak kot z jadri.
Med jadrnicami in bojami smo cik cakali pod budnim očesom Mirana.Z dinghyjem smo šli na obalo na mali sprehod in trgovino in na »kavo«. To je francoski otok, ki spada pod Guadeloupe. Zelo moden in lep – tudi cene so lepe. Miran je rekle da ne daleč od Skokice je koralni greben. Smo šli malo pošnorklati in smo našli večji potopljen čoln.
Kmalu za tem smo odjadrali proti Pointe a Pitre v marino Bas du Fort, ker
sta ta dan priletela iz Slovenije Miranova žena Zlata in sin Jon. Orcali smo v
težjem morju in nas je večkrat zalilo. Paziti smo morali tudi na številčne
»boje« ribičev.
V marino smo prišli pred njima. Pred vplutjem v marino je bilo na jadrnici
kar malo živčno. Kar na enkrat Miran pravi: »Kdo bo krmaril?« brez da bi si
prej kdo pogledal karte in marino. Krmila je prevzel Bogdan, ki je bil od nas
še najbolj dosleden pri sledenju karte Navionics. Ostali smo pripravili
bokobrane in vrvi. Zvečer smo se pozdravili z novimi mornarji (Zlata in Jon).
Ponedeljek
Že prejšnji večer je deževalo, ta dan pa so b ili vseskozi nalivi. Z Zlato
smo šli v trgovino nabaviti za 2 dni, kolikor nam je še preostalo. Ker je več
ali manj deževalo smo posedali po kafičih in obujali spomine iz preteklih dni.
Veliko smo se nasmejali. Predvsem na dogajanje na Dominici.
Miran je poslal sporočilo kakšne imamo namene in smo mu odgovorili, da bi ostali v marini, ker dežuje.
Po vrnitvi na Skokico, je Miran rekel, da se bomo premaknili iz marine v
zaliv. »A kar po dežju?«
»Ja.« in se je začel oblačiti, da bi izpluli, vendar smo vztrajali (prvič na
jadrnici), da po takem vremenu ni smiselno izpluti in se cel večer držati v
salonu. Uh, ostali smo v marini. Spraznili smo nekaj štafetnih palic (buteljk),
kot jim je rekel Miran J
Torek
Na srečo je ponoči prenehalo deževati in smo zjutraj že ob 5.00 izpluli iz
marine proti drugi vzhodni Marini Sainte Francois 20Nm stran. Preorcali po
težkem morju 40Nm. Na eni uzdi nas je stalno zalivalo in tako smo vsi mokri
prispeli do ožine marine. Miran je najprej mislil, da bomo vpluli na jadra, pa
se je hitro premislil in smo spustili jadra in šli noter na motor.
Vseskozi smo pluli v coni B in so lateralne oznake drugače obrnjene kot v
coni A (pri nas), zato je bilo potrebno zelo paziti pri vplutju, ker je marino
ščitil koralni greben. Pri vplutju je bila sedaj zeleno oznaka na naši levi strani.
Ko smo se privezali na pomol sem zavriskal od veselje. Bilo je super in nepozabno. S tem se je moje jadranje na Karibih končalo.
Sledilo je še skupinsko slikanje udeležencev s kapitanom Miranom pred
Skokico.
 |
| Ekipa od leve proti desni: Grega, Aleš, Bogdan, Miran, Janez |
Že popoldne sem imel let proti Evropi.
Seveda slovo je bilo težko in po objemih s sojadralci me je Miran z rent a
carom odpeljal na letališče v Pointe a Pitre. Oni so ostali še eno noč na
Skokici.
Med vožnjo proti letališču mi je Miran rekel, da smo jadrali zelo športno
in na limitu ter da smo kot ekipa bili nadpovprečni (mislim, da je mislil na
naše obnašanje na jadrnici).
Ni komentarjev:
Objavite komentar