3. DOMINICA

Sobota - Dominica

Zjutraj je šel Miran urediti prijavo, zato smo ga z jadrnico spustili na pomol in se vozili po zalivu. Mi se nismo smeli izkrcati, dokler ni naredil prijave. 

Pomol za prijavo

Po prijavi smo ga zopet pobrali in v bližini zasidrali. Pozorni smo bili, da je sidro padlo v mivko in ne v travo, saj je bilo predvideno, da je danes dan samo za nas štiri in sicer ogled notranjosti Dominice. 

Že med sidranjem je s čolnom prišel do nas domačin in nam ponudil turistično turo. Smo scenkali iz 80$ na 60$. Miran je ostal na jadrnici in zalivu. Za večerjo smo že vedli kaj bo. Miranove palačinke.

 Po Dominici nas je peljal Anes s kombijem in počenim vetrobranskim steklom. Prvo kar smo ga prosili je bilo, da nas pelje v trgovino, da kupimo pivo.

Prvi vtis Dominice je bil bolj slab. Barake, v katerih živijo domačini so v zalo slabem stanju in nevzdrževane. Avtomobile imajo stare in velikokrat karambolirane. Anes nas je peljal skozi deževni gozd po zelo ozkih in ovinkastih cestah. Tukaj vozijo po desni (so bivša kolonialna država Anglije). 

Anes - naš vodič

V gozdu smo si šli pogledati jezero, ki je globoko 30 feetov (9m). Ob jezeru je bilo veliko otrok, ki so skakali z velike višine. Tudi Bogdan je šel skočiti. Ostali trije so se kopali, midva z Anesom pa sva jih samo opazovala. Namočil sem si noge in voda je bila primerne temperature za kopanje. V gozdu je bilo zelo soparno in vroče. Avto smo pustili kakšen kilometer stran na makadamski cesti. Ko smo se vračali smo bili vsi prepoteni in seveda žejni. V kombiju smo napolnili kanto za smeti s steklenicami. Mislim, da tukaj sploh nimajo piva v pločevinki.

Termiti

Skok

Pot nas je vodila na privetrno stran otoka (atlantska stran), kjer smo si v gostilni privoščili kosilo. Naročili smo ribo s pumfrijem, Grega pa piščanca v rižu, pa mu ni bilo kaj posebnega. Sedeli smo v loži s super pogledom na morje-zaliv. Seveda za degestiv je bil domač rum. Enega smo kupili v trgovini pa ni bil najboljši, ta od domačinov je bil pa zanimivega okusa. 

Malo že veseli in razposajeni smo se ustavili še pri Anesovem bratrancu, ki ima od kafiča samo »č« in popili pikanten rum. Cena je bila najprej 10ECD, ker pa smo imeli s sabo samo še 5 ECD, je bilo tudi to dobro. Anesa sem vprašal če ima še kakšnega bratranca, da bi probali rum in se vsi nasmejali.

Bratranec od Anesa

Grega v elementu Anesu reče, če bi kje lahko kupili cigare, pa je odkimal. Smo (so) pa pristali na enemu zvitku.

Ustavili smo se še pri enemu slapu. Na parkirišču so bile stojnice kjer sta si Aleš in Bogdan kupila klobučke. Od takrat naprej je Grega klical Aleša »Heisenberg«, ki je igralec v eni od nanizank. Na ta račun smo se smejali še naslednje dni. Še danes se J.

Ogledali smo si zanimiv slap z jezerčkom v katerem se je dalo tudi kopati. Tudi turistov je bilo kar nekaj.

Nam se je že malo mudilo, pa smo se vseeno ustavili ob morju z lepim pogledom na pijači. Tu je bilo polno pijanih (rumastih) domačinov. Pijejo rum med 70-80% alkohola. Splaknejo pa z vodo.

Domačin nas je z čolnom prepeljal na jadrnico, vendar je bila prazna. Razveselili smo se pečenih palačink in takoj planili na njih. Baje to pripravlja Miran tradicionalno, ko ima tečajnike. Res pripravi in speče dobre.

Po palačinkah smo spraznili kupljen rum, ko ga je zmanjkalo pa smo prešli na pivo. To je bil prvi dan, da smo ga malo več spili. Sicer na plovbi nismo pili alkohola zaradi varnosti in čiste glave. Tudi Miran nas je opozoril pred izplutjem, da alkohol ni najboljši prijatelj Skokice. Ima prav, saj na takih valovih in močnem vetru moraš biti zbran, sicer bi se lahko zgodilo marsikaj.

Aleš se je večkrat osvežil v morju. Pripravili smo si narezek, saj pivo odpira apetit. Miran nam je prikazal še nekaj filmov iz Tihega oceana, med katerim sta Grega in Aleš lepo zaspala.

O telefonski številki ne bom pisal, a ne Grega?

Po veseli soboti smo šli spat.

Jutranji odhod